Kako uporabno je mikroučenje v visokošolskem izobraževanju?

V zadnjem desetletju in pol je razmah mobilnih in digitalnih tehnologij omogočil razvoj mikroučenja, ki sega prek prvotnega koncepta učenja kratkih vsebin zaradi boljšega pomnjenja. Namen prispevka je raziskati potenciale tehnološko podprtega mikroučenja za visokošolsko izobraževanje; v primerjavi z usposabljanjem v podjetjih je namreč mikroučenje v visokošolskem izobraževanju manj raziskovano in manj razširjeno. Naše raziskovanje, ki temelji na pregledu literature ter lastnem raziskovalno-razvojnem in pedagoškem delu, v ospredje postavlja dva vidika potencialne uporabnosti mikroučenja za visokošolsko izobraževanje. Prvič, mikroučenje omogoča avtentično učno izkušnjo, ki je blizu realnim problemom in zdajšnjemu načinu usposabljanja v podjetjih ter načinu pridobivanja in uporabe informacij v digitalni družbi. Drugič, z ustreznim pedagoškim pristopom in smiselno integracijo tehnologije lahko učeči se z mikroučenjem pridobivajo poleg osnovnih tudi bolj kompleksne kompetence. Preliminarno raziskovanje avtorjev kaže, da je za razvoj kompleksnih kompetenc in motiviranje študentov posebej obetaven pristop, ki temelji na samostojnem študentskem kreiranju mikroučnih virov.