Search engine for discovering works of Art, research articles, and books related to Art and Culture
ShareThis
Javascript must be enabled to continue!

Generativna umetna inteligenca v izobraževanju: preobrazba učenja v digitalni dobi

View through CrossRef
Monografija Generativna umetna inteligenca v izobraževanju: preobrazba učenja v digitalni dobi obravnava eno osrednjih sodobnih vprašanj izobraževanja, to je, kako generativna umetna inteligenca spreminja učenje, poučevanje, kurikularno načrtovanje, institucionalno delovanje in razmerja med tehnologijo, znanjem ter pedagoško odgovornostjo. Delo izhaja iz ugotovitve, da umetna inteligenca ni več le obrobna tehnološka novost, temveč dejavnik preobrazbe izobraževalnega prostora, ki zahteva celovit, interdisciplinaren in kritično reflektiran strokovni odziv. Monografija zato povezuje teoretske, empirične, didaktične, tehnične, pravne, etične in družbene vidike vključevanja generativne umetne inteligence v izobraževanje. Ena ključnih strokovnih in znanstvenih vrednosti monografije je v tem, da generativne umetne inteligence ne obravnava zgolj kot zbirke novih orodij, temveč kot tehnologijo, ki odpira nova vprašanja o naravi znanja, vlogi učitelja, avtonomiji učečega se in prihodnosti izobraževalnih sistemov. Monografija pojasnjuje razvoj in delovanje umetne inteligence, razlike med ozko in splošno umetno inteligenco ter posebnosti velikih jezikovnih modelov, pri čemer posebej opozarja na njihove omejitve, kot so halucinacije, algoritmična pristranskost in kognitivni dolg. Pomembna novost dela je tudi poudarek, da učinkovita raba umetne inteligence v izobraževanju ni predvsem tehnično, temveč pedagoško vprašanje. Učitelj ostaja osrednji nosilec učnega procesa, umetna inteligenca pa lahko deluje kot podpora, ne kot nadomestilo.
Title: Generativna umetna inteligenca v izobraževanju: preobrazba učenja v digitalni dobi
Description:
Monografija Generativna umetna inteligenca v izobraževanju: preobrazba učenja v digitalni dobi obravnava eno osrednjih sodobnih vprašanj izobraževanja, to je, kako generativna umetna inteligenca spreminja učenje, poučevanje, kurikularno načrtovanje, institucionalno delovanje in razmerja med tehnologijo, znanjem ter pedagoško odgovornostjo.
Delo izhaja iz ugotovitve, da umetna inteligenca ni več le obrobna tehnološka novost, temveč dejavnik preobrazbe izobraževalnega prostora, ki zahteva celovit, interdisciplinaren in kritično reflektiran strokovni odziv.
Monografija zato povezuje teoretske, empirične, didaktične, tehnične, pravne, etične in družbene vidike vključevanja generativne umetne inteligence v izobraževanje.
Ena ključnih strokovnih in znanstvenih vrednosti monografije je v tem, da generativne umetne inteligence ne obravnava zgolj kot zbirke novih orodij, temveč kot tehnologijo, ki odpira nova vprašanja o naravi znanja, vlogi učitelja, avtonomiji učečega se in prihodnosti izobraževalnih sistemov.
Monografija pojasnjuje razvoj in delovanje umetne inteligence, razlike med ozko in splošno umetno inteligenco ter posebnosti velikih jezikovnih modelov, pri čemer posebej opozarja na njihove omejitve, kot so halucinacije, algoritmična pristranskost in kognitivni dolg.
Pomembna novost dela je tudi poudarek, da učinkovita raba umetne inteligence v izobraževanju ni predvsem tehnično, temveč pedagoško vprašanje.
Učitelj ostaja osrednji nosilec učnega procesa, umetna inteligenca pa lahko deluje kot podpora, ne kot nadomestilo.

Related Results

Umetna inteligenca kot ključni dejavnik pri strokovni obdelavi avdiovizualnega dokumentarnega in arhivskega gradiva
Umetna inteligenca kot ključni dejavnik pri strokovni obdelavi avdiovizualnega dokumentarnega in arhivskega gradiva
Namen raziskave je bil raziskati vlogo umetne inteligence pri strokovni obdelavi avdiovizualnega arhivskega gradiva, s posebnim poudarkom na optimizaciji popisovanja in izboljšanju...
Umetna inteligenca in prihodnost učenja in poučevanja
Umetna inteligenca in prihodnost učenja in poučevanja
Umetna inteligenca (UI), strojno učenje, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in sorodne računalniške tehnologije vplivajo na družbo kot celoto, kakor tudi na izobraževan...
ZORA 149: Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju
ZORA 149: Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju
Znanstvena monografija Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju prinaša recenzirane razprave, v katerih sta zaradi aktualnosti in posledično vse večjih potreb po usvajan...
Djece je sve manje ali su potrebe sve veće
Djece je sve manje ali su potrebe sve veće
Evidentno je da je demografski trend Republike Hrvatske u silaznoj putanji kao i u većini Europskih zemalja. Jedan od razloga je smanjenje broja žena u fertilnoj dobi jer žene sve ...
Prijelomi podlaktice u djece Zadarske županije
Prijelomi podlaktice u djece Zadarske županije
Prijelomi podlaktice najčešći su prijelomi dječje dobi. Najčešći uzrok prijeloma u ovoj dobi je pad na ispruženu ruku gdje dolazi doizbijanja osovine donjeg dijela podlaktičnih kos...
Likovno ustvarjanje po navodilih umetnika skozi umetno inteligenco
Likovno ustvarjanje po navodilih umetnika skozi umetno inteligenco
Nove tehnologije nam omogočajo vstop v svetove, kjer se lahko pogovarjamo z mojstri umetnosti, kot so Rembrandt, Picasso ali Monet. V teh svetovih lahko iz prve roke izvemo skrivno...
Arnes in umetna inteligenca
Arnes in umetna inteligenca
Prispevek predstavlja vlogo umetne inteligence v Arnesovem ekosistemu digitalnih storitev za izobraževanje. Poudarek je na premišljeni, varni in uporabniku usmerjeni uvedbi rešitev...
Umetna inteligenca na področju kadrovskega managementa
Umetna inteligenca na področju kadrovskega managementa
Uporaba umetne inteligence je v siloviti rasti in na področju kadrovskega managementa prinaša številne koristi in izboljšave. Kljub velikemu zanimanju za uporabo umetne inteligence...

Back to Top