Javascript must be enabled to continue!
Zametki slovenske hagiografije v delih Primoža Trubarja
View through CrossRef
Razprava osvetljuje slovenskega reformatorja Primoža Trubarja, ki je v svojih tiskanih delih v drugi polovici 16. stoletja, kar predstavlja začetek slovenskega slovstva, večkrat omenjal svetnike. Direktno ni zapisal nobene svetniške biografije, je pa na številnih mestih govoril o svetnikih, njihovem življenju, delovanju, njihovi vlogi v obči duhovni zgodovini ter v razumevanju takratne katoliške in nove, Luthrove Cerkve. Z navajanjem posameznih svetnikov in njihovih imen v pojasnjevanju svojega nauka kot prave čiste krščanske vere je svetnikom opredelil določeno vlogo, preko katere moremo prepoznavati dobršen del njihovega življenja in delovanja.
Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba
Title: Zametki slovenske hagiografije v delih Primoža Trubarja
Description:
Razprava osvetljuje slovenskega reformatorja Primoža Trubarja, ki je v svojih tiskanih delih v drugi polovici 16.
stoletja, kar predstavlja začetek slovenskega slovstva, večkrat omenjal svetnike.
Direktno ni zapisal nobene svetniške biografije, je pa na številnih mestih govoril o svetnikih, njihovem življenju, delovanju, njihovi vlogi v obči duhovni zgodovini ter v razumevanju takratne katoliške in nove, Luthrove Cerkve.
Z navajanjem posameznih svetnikov in njihovih imen v pojasnjevanju svojega nauka kot prave čiste krščanske vere je svetnikom opredelil določeno vlogo, preko katere moremo prepoznavati dobršen del njihovega življenja in delovanja.
Related Results
Slovenske nacionalne hagiografije na primeru Primoža Trubarja in Antona Martina Slomška
Slovenske nacionalne hagiografije na primeru Primoža Trubarja in Antona Martina Slomška
Prispevek predstavlja Primoža Trubarja in Antona Martina Slomška kot versko, narodno in kulturno najbolj izpostavljeni osebnosti pri Slovencih. Njuna »kanonizacija« je potekala soč...
Nova spoznanja o pomenu nekanoniziranega obdobja v zgodovini slovenske literature. Andrejka Žejn, prejemnica priznanja Antona Ocvirka 2022
Nova spoznanja o pomenu nekanoniziranega obdobja v zgodovini slovenske literature. Andrejka Žejn, prejemnica priznanja Antona Ocvirka 2022
Dr. Andrejki Žejn z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU je bilo 12. januarja leta 2023 podeljeno četrto priznanje Antona Ocvirka za leti 2021 in 2022, in s...
Sodobna slovenska dramatika na začetku
tretjega desetletja novega tisočletja – kje je
in kam z njo?
Sodobna slovenska dramatika na začetku
tretjega desetletja novega tisočletja – kje je
in kam z njo?
Članek ponuja vpogled v načine razvoja sodobne slovenske dramatike na začetku tretjega desetletja 21. stoletja. Popisuje obstoječe formalne in neformalne oblike izobraževanja in sp...
Stanko Škerlj – dunajski in pariški študent ter vizionarski univerzitetni učitelj
Stanko Škerlj – dunajski in pariški študent ter vizionarski univerzitetni učitelj
V prispevku je podan biografski in strokovno-znanstveni profil Stanka Škerlja (1893– 1975), ene osrednjih osebnosti slovenske romanistike 20. stoletja. Poleg Frana Šturma (1881–194...
Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izbranih literarnih delih nekaterih priseljencev in priseljenk v Slovenijo
Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izbranih literarnih delih nekaterih priseljencev in priseljenk v Slovenijo
Prispevek obravnava vlogo slovenščine kot drugega in tujega jezika v izbranih literarnih delih nekaterih priseljencev in priseljenk v Slovenijo. Ukvarja se z deli Erice Johnson Deb...
Avtorstvo glasbenega dela in položaj glasbenega aranžerja
Avtorstvo glasbenega dela in položaj glasbenega aranžerja
Pri nastanku končne oblike glasbenega dela v zabavni glasbi navadno sodeluje več oseb: skladatelj, pisec besedila, glasbeni aranžer, izvajalci, tonski tehniki ipd. Članek preučuje,...
Naratološki vidiki in hagiografski diskurz v Življenju svetnikov in prestavnih godovih Franca Veritija
Naratološki vidiki in hagiografski diskurz v Življenju svetnikov in prestavnih godovih Franca Veritija
Delo Franca Veritija (1771–1849), v devetnajstem stoletju priljubljenega pisca svetniških življenjepisov, bi bilo danes v širši javnosti verjetno pozabljeno, če literarni zgodovina...
Življenje Marije kot zgled poznosrednjeveške marijanske hagiografije v Razodetjih Brigite Švedske
Življenje Marije kot zgled poznosrednjeveške marijanske hagiografije v Razodetjih Brigite Švedske
V razvoju krščanske hagiografije je že od drugega stoletja dalje imela posebno mesto Jezusova mati Marija, zanimanje za njeno življenje pa se je še povečalo v srednjeveški pobožnos...

