Naratološki vidiki in hagiografski diskurz v Življenju svetnikov in prestavnih godovih Franca Veritija

Delo Franca Veritija (1771–1849), v devetnajstem stoletju priljubljenega pisca svetniških življenjepisov, bi bilo danes v širši javnosti verjetno pozabljeno, če literarni zgodovinarji z debato o začetnikih slovenske pripovedne proze ne bi pred časom oživili zanimanja zanj. Po kratkem prikazu te debate in problematizaciji dvomov o tem, da Veritijeve hagiografije sodijo v sistem slovenske pripovedne proze, obravnavam v tem članku dve hagiografski besedili (Sveti Anton, duhovni oče pušavnikov in Sveti Perpetua, Felicita in tovarši, marterniki) iz dela Življenje svetnikov in prestavni godovi (1828–29) z naratološkega vidika in na ozadju žanrskih značilnosti hagiografskega diskurza.