Avtorstvo glasbenega dela in položaj glasbenega aranžerja

Pri nastanku končne oblike glasbenega dela v zabavni glasbi navadno sodeluje več oseb: skladatelj, pisec besedila, glasbeni aranžer, izvajalci, tonski tehniki ipd. Članek preučuje, kdaj prispevki teh oseb pomenijo soavtorstvo glasbenega dela in kdaj izvirno glasbeno avtorsko delo sploh nastane. Posebej je obravnavan avtorskopravni položaj glasbenega aranžerja, ki je v literaturi običajno obravnavan kot predelovalec obstoječega glasbenega dela, v praksi slovenske zabavne glasbe pa pogosto nastopa že kot soavtor izvirnega glasbenega dela. Zadnji del članka prikazuje pravila o trajanju pravic na glasbenih delih več avtorjev in preučuje, kako na pripadnost in na trajanje avtorskih pravic na glasbenih delih vpliva Direktiva 2011/77/EU, ki določa pravilo o enotnem trajanju pravic na glasbi z besedilom.