Jezikovna (ne)dostopnost pravic iz sistema socialnega varstva

Pravice iz sistema socialnega varstva so namenjene preprečevanju in odprav­ljanju revščine ter socialne izključenosti. Predstavljajo subsidiarno varnostno mrežo v razmerju do pravic iz sistema socialnih zavarovanj. Pravice iz siste­ma socialnega varstva, ki obsegajo denarne dajatve, npr. denarno socialna pomoč, in socialne storitve, pogosto uveljavljajo ranljive skupine prebivals­tva. Pripadniki teh skupin, npr. starejši, trajno brezposelni, nizko kvalificirani delavci, so lahko zaradi osebnih okoliščin ali drugih dejavnikov pogosteje iz­postavljeni revščini in socialni izključenosti. Kljub izrednemu pomenu social­novarstvenih pravic v družbi, pa te nujno niso učinkovito jezikovno dostopne oziroma komunicirane na podlagi predpisov (npr. zakonov) samih. Pravna pravila, ki jih urejajo, namreč zaznamuje uporaba specifičnega pravnega oziroma zakonskega jezika, ki pomembneje kot na nekaterih drugih pravnih področjih odstopa od splošnega pogovornega jezika. To lahko otežuje njihovo funkcionalno razumevanje. S tem se krepi pomen spoznavnih pravnih virov, npr. priročnikov, spletnih strani države. Pravnega oziroma zakonskega jezika pa državni organi v besedilih, namenjenih spoznavanju veljavnega prava, ali v enotnih vlogah oziroma obrazcih pogosto ne prilagajajo prava neukemu naslovniku ali uporabniku pravne norme, s čimer lahko dodatno omejujejo dostop do pravnega varstva.