Traduire l’Europe

Evropa je večjezična, ne glede na način, kako jo definiramo (geografsko, kulturno, politično). Vprašanje »prevajanja Evrope« nas torej nujno vodi k različnosti jezikov, med katerimi ne sme noben veljati kot izhodiščni za druge. V prvem delu se Yves Chevrel sprašuje, ali prevajanje Evrope ne pomeni morda poskus prevajanja sebe kot Evropejca. Naslanjajoč na odlomek iz Kafkovega Dnevnika, opremljenega z opombami Milana Kundere, dokazuje, da književnosti »malih narodov«, šele s tem, ko se uvrstijo v širši evropski kontekst, najdejo najboljšo priložnost, da se jih spozna in da se uveljavijo. Želja po prepoznavanju, po prevajanju sebe kot Evropejca, nas vodi do tega, da bi radi videli, kako drugi Evropejci prevajajo sebe in sporočajo svojo vizijo Evrope. Yves Chevrel tu navaja primer zanimivega uredniškega projekta, učbenika Zgodovine Evrope in sveta po letu 1945, ki so ga skupaj pripravili nemški in francoski zgodovinarji in ga leta 2006 izdali v nemški in francoski različici z istimi dokumenti in razporeditvijo strani. Ali se lahko takšna izkušnja ponovi in razširi na druga obdobja? Doba, ki je v Sloveniji znana kot »preseljevanje narodov« in v Nemčiji kot »Völkerwanderung«, francosko zgodovinopisje imenuje »invasions barbares« – invazija barbarov. Za zgodovino Evrope ni evropskega modela. Zadnji del se dotika branja literarnih del v prevodu, ki jih skuša Yves Chevrel rehabilitirati. Izhajajoč iz misli Wilhelma von Humbolta, ki je razlikoval pojma »das Fremde« in »die Fremdheit«, primerja prevode v različnih jezikih, kar omogoča boljše razumevanje različnih pristopov k istemu delu. Naslov romana Na Drini ćuprija Iva Andrića, ki se v slovenščini glasi Most na Drini, je v francoščini Le Pont sur la Drina, pa tudi Il est un pont sur la Drina. Različno pojmovanje evangelijske parabole o izgubljenem sinu je razvidno v naslovu slovenskega prevoda Gidovega dela Vrnitev izgubljenega sina (Retour de l’enfant prodigue). Chevrel ta del zaključuje z dvema citatoma Alberta Camusa in Virginie Woolf, ki poudarjata bogastvo evropske literarne dediščine. Evropa razmišlja v več jezikih, Evropa je celina prevajanja. Prevajanje posreduje, daje na razpolago, kliče k izmenjavi. Prevod je eden izmed veziv Evrope.