Upravljanje kakovosti in izboljšanje zdravstvene obravnave pacientov pri endoskopski retrogradni holangiopankreatografiji z uporabo visokopretočne nosne kanile

Endoskopska retrogradna holangiopankreatografija (ERCP) je invaziven postopek, povezan z velikim tveganjem za respiratorne zaplete, kot sta hipoksemija in hiperkapnija. Namen raziskave je bil oceniti učinkovitost visokopretočne nosne kanile (HFNC) v primerjavi s konvencionalno nosno kanilo (CNC) pri vzdrževanju oksigenacije in ventilacije med ERCP. V prospektivno, randomizirano pilotno raziskavo je bilo vključenih 20 pacientov, razdeljenih v dve skupini (HFNC n=10; CNC n=10). Spremljali smo nasičenost s kisikom (SaO₂) in parcialni tlak CO₂ (paCO₂) pred in po posegu. Podatke smo analizirali z Levenejevim testom in t-testom za neodvisne vzorce. Skupina HFNC je dosegla statistično značilno višjo nasičenost s kisikom (98,28 ± 3,15) kot skupina CNC (93,00 ± 5,96; p=0,024). Prav tako je imel HFNC statistično značilno nižji paCO₂ (5,36 ± 0,70) v primerjavi s CNC (6,34 ± 0,62; p<0,01). V skupini HFNC je bilo manj epizod desaturacije in potreb po intervencijah na dihalnih poteh. Rezultati kažejo, da uporaba HFNC med ERCP izboljša oksigenacijo, zmanjša retencijo CO₂ in poveča varnost pacientov, zlasti pri tistih z višjim respiratornim tveganjem. Kljub omejitvam majhnega vzorca so ugotovitve skladne z literaturo in podpirajo nadaljnjo uporabo HFNC v gastroenterološki endoskopiji.