Predpis in norma v jeziku

43. simpozij Obdobja z naslovno temo Predpis in norma v jeziku je bil namenjen razmisleku o naslednjih področjih: pravopis in pravorečje, ki zajemata predpis knjižnega jezika, slovar in slovnica, ki opisujeta normo tako knjižnega kot neknjižnega jezika, poučevanje knjižnega jezika in jezikovno svetovanje s poseganjem v besedila. V jezikoslovju sta danes v ospredju opisovanje jezika ter previdnost pri ocenjevanju jezikovne rabe in njenem predpisovanju. V ospredju raziskovanja je jezikovni opis, pri tem pa so upoštevana družbena razmerja in posebnosti raziskovanega govornega položaja. Razloge za tako previdnost lahko najdemo tudi v preteklem razumevanju jezikovnega predpisa, ki je privedlo do zaostritve stališč: do zavračanja jezikovnih novosti, ki se je povezovalo z uničevanjem jezika, in do zavračanja jezikovnega predpisa, ki je predstavljen kot uničevalec jezikovne ustvarjalnosti. Prepletanje javnega in zasebnega na spletu ter knjižnega in neknjižnega v javnosti otežuje opredelitev zvrsti in določanje lastnosti predpisa. Kljub temu pa posebne vloge knjižnega jezika s povezovalno in narodnopredstavno funkcijo ne moremo zanikati. Gre namreč za zvrst, v kateri potekata izobraževanje in jezikovno ocenjevanje, zanjo pa potrebujemo jasen in relevanten jezikovni predpis, ki se ga je mogoče naučiti in uporabljati zlasti v javni komunikaciji. Izven šole je manj formalnih zahtev po rabi v skladu z jezikovnim predpisom, kljub temu pa je iskanje tovrstnih informacij nenehno prisotno. Tudi razvito jezikovno svetovanje s poseganjem v besedila kaže, da iskanje informacij o jezikovnem predpisu in nasvetov o jezikovni rabi ni omejeno na izobraževalni proces. Cilj simpozija je bil predstaviti dosežke slovenističnega jezikoslovja ter k razpravi pritegniti domačo in tujo strokovno javnost, ki razmišlja o predpisu in normi ter se ukvarja s poučevanjem knjižnega jezika in poseganjem v besedila.