Angular in .NET kot konkurenca namiznim aplikacijam

V kolikor ste spremljali moje prispevke v prejšnjih letih, boste presenečeni, saj bo ta prispevek zadeve obrnil na glavo. V kolikor pa ste z mano prvič, pa tudi ne skrbite, saj je prispevek povsem zaključena celota in neodvisen od prejšnjih prispevkov. V prispevkih prejšnjih let smo se spraševali, kako (starejše) razvijalce, ki so navajeni namiznih aplikacij, naučiti dela v spletnih aplikacijah, danes pa se sprašujemo, kako spletno aplikacijo napisati tako, da jo lahko damo na namizje. Vprašanje, ki se smiselno pojavlja je: »Zakaj bi to sploh počeli?«. Zakaj bi želeli spletno aplikacijo imeti kot namizno aplikacijo oz. jo gostiti sami? Odgovori so lahko različni, najpomembnejši pa je: zaupanje. Obstajajo uporabniki – tudi (ali predvsem) v poslovnem svetu, ki želijo imeti aplikacije pri sebi. Če želimo spletno aplikacijo prenesti k uporabniku, je zadeva dokaj preprosta. Uporabnik pri sebi postavi spletni strežnik, ki je dosegljiv samo v njegovem poslovnem okolju in aplikacija se prenese na ta strežnik in s tem je zadeva bolj ali manj zaključena. Kaj pa, če ne želimo postavljati spletnega strežnika? Ali bi ne bilo bolje, če lahko uporabnik naloži aplikacijo s spleta, jo požene in slednja teče? Ali pa jo celo kopira v mapo, požene in zadeva deluje?