Seksualnost kot kapital: med biopolitično ekonomijo užitka in nemožnostjo spolnega razmerja

V prispevku analiziramo sodobni dispozitiv seksualnosti kot preplet medicinskih, psiholoških, terapevtskih in tržno-estetskih diskurzov, ki oblikujejo načine izražanja, prakticiranja in doživljanja spolnosti. V zahodnem kontekstu danes prevladujeta dve dominantni – navidezno protislovni, a dejansko komplementarni – logiki razumevanja spolnosti. Prva je medicinsko-psihološki diskurz, ki svojo legitimnost gradi na evolucijski biologiji in psihologiji ter kot osrednje cilje spolne interakcije postavlja reproduktivno funkcionalnost, zdravje in psihološko blagostanje. Druga pa je logika hedonističnih reprezentacij estetskega in sublimnega užitka, kot jih (re)producirajo množični mediji, oglaševalska industrija in popularna kultura. V razvitih družbah se spolnost potrjuje kot oblika rekreacije, izraz avtentičnosti in pot do samoaktualizacije. Skozi analizo psihologizacije in komodifikacije seksualnosti ter pojavov, kot sta hookup kultura in seksualna recesija, v prispevku pokažemo, da današnja seksualna svoboda ne vodi v razbremenitev, ampak v novo obliko regulacije in psihičnega pritiska, imperativa po uprizarjanju užitka. Polje spolnosti se tako preoblikuje v prostor investicije, produkcije in akumulacije specifične oblike kapitala, t. i. seksualnega kapitala kot segmenta osebnostnega kapitala. Osrednja teza prispevka je, da aktualni dispozitiv seksualnosti ne razkriva bistva ali resnice spolnosti, čeprav se tako predstavlja, temveč deluje kot pogoj utajitve ključnega elementa, tj. neobstoja seksualnega razmerja, kot ga formulira Lacan.