Primerjava segmentacijskih metod globokega učenja za detekcijo ovir na vodi

Razvoj segmentacijskih metod globokega učenja za detekcijo ovir na vodi je v precejšnjem zaostanku v primerjavi z razvojem na sorodni domeni avtonomnih vozil (AGV). Do nedavnega je bil glavni razlog za to pomanjkanje ustreznih podatkovnih zbirk ter dejstvo, da metode razvite za AGV niso primerne za aplikacijo na vodno okolje zaradi domenskih specifik. Trenutno ni jasno, katere arhitekture so najprimernejše za vodno domeno. Zato smo izbrali tri popularne arhitekture metod globoke semantične segmentacije (U-Net, PSPNet, DeepLab2), jih učili na podatkovni zbirki MaSTr1325 ter ovrednotili njihovo delovanje na ločeni podatkovni zbirki Modd2. Eksperimentalna analiza je pokazala pomembnost globokega ogrodja arhitekture, ki omogoča učenje različnih izgledov vode. Kot zahteven problem so se izkazali artefakti v vodi (morska pena, odbleski in odsevi), ki prožijo lažne alarme in s tem motijo postopek avtonomne navigacije.