7. gradnik: Razumevanje besedil

Jezikovnokomunikacijska interakcija je v večji ali manjši meri prvina večine človekovih delovanj v skupnosti ali različnih skupinah, npr. pri igri šaha, nogometa, obisku frizerskega salona, pripravi jedi, sodni obravnavi, javnem govornem nastopanju. Osnova za sodelovanje v jezikovnokomunikacijski interakciji je razumevanje besedil, tako pisanih kot govorjenih ali tako klasičnih tiskanih kot elektronskih in digitalnih. Razumevanje besedila je proces prepoznavanja prvin nejezikovnega konteksta, npr. kraja, časa nastanka besedila, udeležencev, razmerij med udeleženci, in prepoznavanja prvin jezikovnega konteksta, npr. prenosnika, besedilne vrste, teme, tvorčeve namere in drugih leksikalnih ter oblikoslovno-skladenjskih značilnosti besedila. Obe obliki prepoznavanja prvin sta posledici naslovnikovega ločevanja bistvenega od nebistvenega, da najde smisel besedilnega sporočila, saj se ta nanaša na konkretni posamezni diskurz oziroma besedilo. Razumevanje besedila je posledica prepoznavanja dela dejanskosti, na katerega se ubesediljeno nanaša, ter razmerja med znanimi in novimi informacijami v besedilu.