Začetki zgodovine filozofije pri starih Grkih

Raziskovalci zgodovine antične filozofije pod pojmom doksografija večino časa posvečajo ocenjevanju pristnosti in vrednosti antičnih zapiskov o kulturni dediščini starih Grkov. Zato pogosto spregledajo, da apliciramo na zgodovino filozofije evolutivni aristotelovski vidik, ki prek Hegla prevladuje vse do danes. Ta temelji na razumevanju filozofije kot duhovnem boju s preteklim mišljenjem, ki ga lastna modrost vedno znova preseže. Avtorica razprave pa tudi v helenističnem filozofskem zgodovinopisju odkriva dve temeljni značilnosti historične zavesti pri starih Grkih, ki veljata vse od zgodnje epike dalje in ju lahko razberemo v Platonovih dialogih, – modrost kot ἀρχή, kot izgubljeno izvorno védenje, ki ga je treba znova odkriti, ter duhovno genealogijo, ki mišljenje prikazuje kot široko prepleteno mrežo in sosledje miselnih procesov. Iz tega vidika je treba dejansko na novo prebirati tudi zapiske, ki nam jih je o starogrški filozofiji zapustil Diogen Laertski.