Mo Di in pacifistični humanizem univerzalne ljubezni

Prvi in najznamenitejši predstavnik moistične šole, filozof Mo Di 墨翟 (479–390 pr. n. št.), je v svojih teoretskih zasnovah prevzel ter priredil številne ideje konfucijanske dok­trine, čeprav sta bili obe šoli po letu 350 pr. n. št. zelo kritični druga do druge. Obe filozof­ski šoli sta izšli iz kulturnega in političnega konteksta države Lu, kjer je tradicija pacifizma že od samega nastanka idejnih diskurzov naprej poudarjala moralni imperativ človečnosti, empatije in obsodbe agresivnih vojn. Kljub poznejšemu razhajanju sta oba ustanovitel­ja in najpomembnejša predstavnika teh dveh šol, torej Mo Di in Konfucij, cenila etično vladanje, utemeljeno na zaslugah in moralni kompetenci; vendar pa je Mo Dijev pacifizem oblikovan veliko bolj sistematično in radikalno kot Konfucijev. Pričujoči esej preučuje njegovo idejo feigong 非攻 (»proti napadalni vojni«), ki predstavlja eno najzgodnejših in najizrecnejših zavrnitev agresivne vojaške ekspanzije v klasični kitajski filozofiji.