Utrjevanje meščanstva na Slovenskem konec 19. in v začetku 20. stoletja ob primeru družine Oblak z Vrhnike

Prispevek na primeru družine Oblak z Vrhnike osvetljuje določene elemente utrjevanja meščanstva na Slovenskem konec 19. in v začetku 20. stoletja, kot so gimnazijska in univerzitetna izobrazba, ustrezna zaposlitev, življenjski slog in medsebojne sorodstvene povezave. Pri tem še posebej izpostavlja življenjsko pot sodnika Augustina Oblaka (1867–1935). Na ta način prispevek poglablja razumevanje sloja, ki je sooblikoval urbanistično, arhitekturno in umetnostno podobo takratnega prostora. Družina Oblak je bila sorodstveno povezana z močnimi družinami na Vrhniki, v Logatcu in Škofji Loki, kar omogoča vpogled v življenje meščanstva na prelomu stoletja ne le v središčih, kot je bila Ljubljana, ampak tudi v manjših krajih na Slovenskem. Vidne osebnosti gospodarskega, intelektualnega, kulturnega in družbenopolitičnega življenja iz teh družin so prispevale tudi k umetnostnemu naročništvu, kar je v prispevku, v katerem se prepletata pristopa biografskega raziskovanja in zgodovinopisja, ilustrirano z izbranimi primeri.