Javascript must be enabled to continue!
Odnos do okolja in naravnih virov odseva tudi v pristopu do revščine in revnih
View through CrossRef
Prispevek išče odgovore o vprašanjih korelacije odnosa posameznika in družbe do drugega posameznika, potrebnega pomoči na eni in do okolja na drugi strani. Zakaj namreč ob vsem znanju, ki ga imamo kot civilizacija (in imamo ga največ doslej), še vedno dan za dnem škodujemo okolju, sebi in drugim, ki v njem živijo in tudi prihodnjim generacijam (kot da jih ne bi imeli radi, kot da bi jim želeli slabo). Družba, ki uči vključevanja in zavrača izključevanje, je sposobna izražati skrb. Izražanje skrbi za drugega posameznika, potrebnega pomoči ali revnega, ni oddaljeno od občutka za okolje v katerem živimo, kot tudi ne od skrbi za prihodnje generacije. Družba potrebuje znanje, vendar je treba dati poudarke tudi odgovorom na vprašanje zakaj in s tem vplivati na razvoj misli in te na občutke; torej, zakaj potrebujemo solidaren in skupnosten odnos do drugega, zakaj potrebujemo etičen vzdržen odnos do okolja; in ne samo, kako naj se ravna. Gre za kreposti, ki bi jih države morale spodbujati.
Title: Odnos do okolja in naravnih virov odseva tudi v pristopu do revščine in revnih
Description:
Prispevek išče odgovore o vprašanjih korelacije odnosa posameznika in družbe do drugega posameznika, potrebnega pomoči na eni in do okolja na drugi strani.
Zakaj namreč ob vsem znanju, ki ga imamo kot civilizacija (in imamo ga največ doslej), še vedno dan za dnem škodujemo okolju, sebi in drugim, ki v njem živijo in tudi prihodnjim generacijam (kot da jih ne bi imeli radi, kot da bi jim želeli slabo).
Družba, ki uči vključevanja in zavrača izključevanje, je sposobna izražati skrb.
Izražanje skrbi za drugega posameznika, potrebnega pomoči ali revnega, ni oddaljeno od občutka za okolje v katerem živimo, kot tudi ne od skrbi za prihodnje generacije.
Družba potrebuje znanje, vendar je treba dati poudarke tudi odgovorom na vprašanje zakaj in s tem vplivati na razvoj misli in te na občutke; torej, zakaj potrebujemo solidaren in skupnosten odnos do drugega, zakaj potrebujemo etičen vzdržen odnos do okolja; in ne samo, kako naj se ravna.
Gre za kreposti, ki bi jih države morale spodbujati.
Related Results
Spremembe zakona o varstvu okolja – v kateri smeri?
Spremembe zakona o varstvu okolja – v kateri smeri?
Pravico do zdravega življenjskega okolja, ki jo ustava deklarira kot eno izmed temeljnih ustavnih pravic, ureja več zakonov, med katerimi je najpomembnejši Zakon o varstvu okolja. ...
Ohranjanje in vrednotenje genskih virov zdravilnih rastlin
Ohranjanje in vrednotenje genskih virov zdravilnih rastlin
V okviru genske banke zdravilnih in aromatičnih rastlin pri Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (BFUNI) poteka ohranjanje genskih virov in situ, ex situ in in vitro. Pri in ...
Digitalna vključenost – dejavnik (poti iz) revščine
Digitalna vključenost – dejavnik (poti iz) revščine
V prispevku so predstavljeni statistični podatki o dostopu do širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev na območju Republike Slovenije in predvidene aktivnosti za pokrit...
Ptičja perspektiva sezonskih krajin severovzhodne Islandije
Ptičja perspektiva sezonskih krajin severovzhodne Islandije
V prispevku obravnavam odnos do ptičev na severovzhodni Islandiji v kontekstih, ko se te živali vpenjajo v razumevanje časovnosti in sezonskosti krajine. Ptice selivke s svojimi le...
Izboljšanje podjetniške izkušnje: Podporno okolje za trajnostni razvoj podjetništva v Sloveniji
Izboljšanje podjetniške izkušnje: Podporno okolje za trajnostni razvoj podjetništva v Sloveniji
V prispevku obravnavamo krepitev podjetniške izkušnje prek učinkovitega podpornega okolja, ki ga omogoča Republika Slovenija. V sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Ljubljans...
Japonski dresnik (Fallopia japonica [Houtt.] Ronse Decraene) in njegovo zatiranje z bolšico Aphalara itadori Shinji
Japonski dresnik (Fallopia japonica [Houtt.] Ronse Decraene) in njegovo zatiranje z bolšico Aphalara itadori Shinji
Evropska agencija za okolje je sestavila seznam 163 najpomembnejših invazivnih organizmov, ki ogrožajo ekosisteme v Evropi. Med njimi je tudi rastlinska vrsta japonski dresnik (Fal...
Dragojla, Ivana, Mani – subverzija kao dijalog?
Dragojla, Ivana, Mani – subverzija kao dijalog?
U radu se razmatraju dnevnički zapisi dviju hrvatskih autorica, Dragojle Jarnević
(1812. – 1875.) i Ivane Brlić-Mažuranić (1874. – 1938.) te autobiografski roman
Fališ mi u proljeć...
Crkva i mediji
Crkva i mediji
Mogu li mediji ubiti vjeru? Kakav je međusobni odnos Crkve i medija? Kakav treba biti odnos dvaju subjekata koji su usmjereni prema većem broju korisnika? Treba li uopće postojati?...

