Pomen subjektov javnega interesa za povečanje družbene odgovornosti

Zakon o revidiranju in zadnja novela ZGD-1K sta vnesla novo definicijo subjektov javnega interesa (SJI) v slovenski pravni prostor. Ta pojem zavzema vse javne delniške družbe in gospodarske družbe iz finančnega področja (banke in zavarovalnice), za katere veljajo bolj stroga pravila računovodskega poročanja in delovanja. Slovenija je evropsko definicijo SJI razširila še na vse gospodarske družbe, v katerih ima država ali lokalna skupnost večinski delež glasovalnih pravic. Že od novele ZGD-1J, morajo SJI v poslovnem poročilu priložiti posebno izjavo o nefinančnem poslovanju, ki vsebuje pomembne podatke o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter v zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju z obrazložitvami izvajanih politik na tem področju. Epidemija COVID-19 nam je pokazala, da smo ranljivi in kako pomembna je socialna in pravna država ter ustrezen odnos do narave. Zato poslovanje gospodarskih subjektov v in po epidemiji zahteva ponoven premislek o vzdržnem poslovnem modelu, kjer ni na prvem mestu zgolj lukrativni namen družb ustvarjati dobiček na trgu, ampak tudi ustrezen odnos do naravnega in predvsem družbenega okolja. Pričakovati je, da bodo nefinančna poročila razširjena na SJI, predvsem družbe, katerih glasovalne pravice so v državni in lokalni lasti in od njih se pričakuje poslovanje, ki bi upoštevalo ustrezen odnos do naravnega in družbenega okolja. Tako avtorja v prispevku podajata tudi nekatere predloge in primere dobrih praks, za povečanje družbene odgovornosti SJI in s tem zmanjševanje revščine.