Fiziološka in mikrobna stabilnost pridelka

Pri poskusu ugajanja potrošnikom, v njihovi želji po visokokakovostni hrani brez ostankov FFS, ob pridelavi na trajnostni/sonaravni način in upoštevanju vseh strogih okoljskih zahtev, je sadjar velikokrat postavljen v izjemno težek položaj. Različni zorni koti pri determiniranju kakovosti z vidika sadjarja, potrošnika, hladilničarja in trgovca, ne poenostavijo situacije. Zaradi pridelovalnih sistemov, kjer veljajo zelo stroge omejitve uporabe FFS (oz. sintetičnih FFS), se velikokrat rizik, ki se pojavi predvsem zaradi mikrobne nestabilnosti plodov, prenese iz nasada v hladilnico. Izrazite spremembe okoljskih dejavnikov, med katerimi delno obvladujemo le vodo, postavljajo sadjarja v položaj, ko mora bolj, kot kadarkoli prej, s fiziološkega stališča razumeti vplive okoljskih stresnih dejavnikov. Slednji so ekstremne nizke temperature, sušni stresi, stresi zaradi visokih temperatur, močno sončno sevanje, močni vetrovi, spremenjen režim padavin itd. Obvladovanje pridelave z upoštevanjem vsega, kar doprinese okolje, terja od sadjarja močno prilagajanje in prav tako veliko znanja. Tako, kot sadjar, pa se mora prilagajati hladilničar. Poznavanje zrelostnega stanja plodov ob vskladiščenju je bistveno preskromen podatek, na osnovi katerega se pridelek umešča v različne programe skladiščenja. Za uspeh v poobiralnih tehnologijah mora hladilničar poznati zgodovino nasada, vodni in prehranski program ter program uravnavanja oveska.