Search engine for discovering works of Art, research articles, and books related to Art and Culture
ShareThis
Javascript must be enabled to continue!

Traduire l’Europe

View through CrossRef
Evropa je večjezična, ne glede na način, kako jo definiramo (geografsko, kulturno, politično). Vprašanje »prevajanja Evrope« nas torej nujno vodi k različnosti jezikov, med katerimi ne sme noben veljati kot izhodiščni za druge. V prvem delu se Yves Chevrel sprašuje, ali prevajanje Evrope ne pomeni morda poskus prevajanja sebe kot Evropejca. Naslanjajoč na odlomek iz Kafkovega Dnevnika, opremljenega z opombami Milana Kundere, dokazuje, da književnosti »malih narodov«, šele s tem, ko se uvrstijo v širši evropski kontekst, najdejo najboljšo priložnost, da se jih spozna in da se uveljavijo. Želja po prepoznavanju, po prevajanju sebe kot Evropejca, nas vodi do tega, da bi radi videli, kako drugi Evropejci prevajajo sebe in sporočajo svojo vizijo Evrope. Yves Chevrel tu navaja primer zanimivega uredniškega projekta, učbenika Zgodovine Evrope in sveta po letu 1945, ki so ga skupaj pripravili nemški in francoski zgodovinarji in ga leta 2006 izdali v nemški in francoski različici z istimi dokumenti in razporeditvijo strani. Ali se lahko takšna izkušnja ponovi in razširi na druga obdobja? Doba, ki je v Sloveniji znana kot »preseljevanje narodov« in v Nemčiji kot »Völkerwanderung«, francosko zgodovinopisje imenuje »invasions barbares« – invazija barbarov. Za zgodovino Evrope ni evropskega modela. Zadnji del se dotika branja literarnih del v prevodu, ki jih skuša Yves Chevrel rehabilitirati. Izhajajoč iz misli Wilhelma von Humbolta, ki je razlikoval pojma »das Fremde« in »die Fremdheit«, primerja prevode v različnih jezikih, kar omogoča boljše razumevanje različnih pristopov k istemu delu. Naslov romana Na Drini ćuprija Iva Andrića, ki se v slovenščini glasi Most na Drini, je v francoščini Le Pont sur la Drina, pa tudi Il est un pont sur la Drina. Različno pojmovanje evangelijske parabole o izgubljenem sinu je razvidno v naslovu slovenskega prevoda Gidovega dela Vrnitev izgubljenega sina (Retour de l’enfant prodigue). Chevrel ta del zaključuje z dvema citatoma Alberta Camusa in Virginie Woolf, ki poudarjata bogastvo evropske literarne dediščine. Evropa razmišlja v več jezikih, Evropa je celina prevajanja. Prevajanje posreduje, daje na razpolago, kliče k izmenjavi. Prevod je eden izmed veziv Evrope.
University of Ljubljana
Title: Traduire l’Europe
Description:
Evropa je večjezična, ne glede na način, kako jo definiramo (geografsko, kulturno, politično).
Vprašanje »prevajanja Evrope« nas torej nujno vodi k različnosti jezikov, med katerimi ne sme noben veljati kot izhodiščni za druge.
V prvem delu se Yves Chevrel sprašuje, ali prevajanje Evrope ne pomeni morda poskus prevajanja sebe kot Evropejca.
Naslanjajoč na odlomek iz Kafkovega Dnevnika, opremljenega z opombami Milana Kundere, dokazuje, da književnosti »malih narodov«, šele s tem, ko se uvrstijo v širši evropski kontekst, najdejo najboljšo priložnost, da se jih spozna in da se uveljavijo.
Želja po prepoznavanju, po prevajanju sebe kot Evropejca, nas vodi do tega, da bi radi videli, kako drugi Evropejci prevajajo sebe in sporočajo svojo vizijo Evrope.
Yves Chevrel tu navaja primer zanimivega uredniškega projekta, učbenika Zgodovine Evrope in sveta po letu 1945, ki so ga skupaj pripravili nemški in francoski zgodovinarji in ga leta 2006 izdali v nemški in francoski različici z istimi dokumenti in razporeditvijo strani.
Ali se lahko takšna izkušnja ponovi in razširi na druga obdobja? Doba, ki je v Sloveniji znana kot »preseljevanje narodov« in v Nemčiji kot »Völkerwanderung«, francosko zgodovinopisje imenuje »invasions barbares« – invazija barbarov.
Za zgodovino Evrope ni evropskega modela.
Zadnji del se dotika branja literarnih del v prevodu, ki jih skuša Yves Chevrel rehabilitirati.
Izhajajoč iz misli Wilhelma von Humbolta, ki je razlikoval pojma »das Fremde« in »die Fremdheit«, primerja prevode v različnih jezikih, kar omogoča boljše razumevanje različnih pristopov k istemu delu.
Naslov romana Na Drini ćuprija Iva Andrića, ki se v slovenščini glasi Most na Drini, je v francoščini Le Pont sur la Drina, pa tudi Il est un pont sur la Drina.
Različno pojmovanje evangelijske parabole o izgubljenem sinu je razvidno v naslovu slovenskega prevoda Gidovega dela Vrnitev izgubljenega sina (Retour de l’enfant prodigue).
Chevrel ta del zaključuje z dvema citatoma Alberta Camusa in Virginie Woolf, ki poudarjata bogastvo evropske literarne dediščine.
Evropa razmišlja v več jezikih, Evropa je celina prevajanja.
Prevajanje posreduje, daje na razpolago, kliče k izmenjavi.
Prevod je eden izmed veziv Evrope.

Related Results

Traduire l’Europe
Traduire l’Europe
Evropa je večjezična, ne glede na način, kako jo definiramo (geografsko, kulturno, politično). Vprašanje »prevajanja Evrope« nas torej nujno vodi k različnosti jezikov, med katerim...
Ce que pensent les institutrices de l'approche fonctionnelle de l'écrit à l'école maternelle
Ce que pensent les institutrices de l'approche fonctionnelle de l'écrit à l'école maternelle
Le nouveau programme des activités de l'école maternelle belge (1985) prône une approche fonctionnelle et progressive du langage écrit. Tout le courant des « prérequis » en matière...
L’évolution du roman urbain (1934-1945)
L’évolution du roman urbain (1934-1945)
Dans les manuels d’histoire littéraire québécois, le roman urbain se résume souvent à deux oeuvres : Au pied de la pente douce (1944) de Roger Lemelin et Bonheur d’...
The Prevalence of Dementia in Europe and in Slovenia
The Prevalence of Dementia in Europe and in Slovenia
Dementia is becoming an increasingly important public health priority that will continue to increase due to the population aging and longevity. Appropriate national assessment of d...
The Goldfinch at Eastern Europe’s Crossroads: Russian Subtexts of Donna Tartt’s Novel
The Goldfinch at Eastern Europe’s Crossroads: Russian Subtexts of Donna Tartt’s Novel
Attention to the western reception of Eastern Europe has been relevant for several centuries, but it is especially characteristic of the turn of the 21st century. The inertia of th...
The Eurocentric Fallacy. A Digital-Historical Approach to the Concepts of ‘Modernity’, ‘Civilization’ and ‘Europe’ (1840–1990)
The Eurocentric Fallacy. A Digital-Historical Approach to the Concepts of ‘Modernity’, ‘Civilization’ and ‘Europe’ (1840–1990)
According to recent literature, the idea of Europe as it developed during the nineteenth and twentieth centuries coincided closely with the concepts of ‘civilization’ and ‘modernit...
The poorer you are, the more you trust? The effect of inequality and income on institutional trust in East-Central Europe
The poorer you are, the more you trust? The effect of inequality and income on institutional trust in East-Central Europe
Compared to Western Europe, the new democracies of East-Central Europe (ECE) demonstrate substantially lower levels of institutional trust. Because trust in state institutions is a...
Humanities
Humanities
James E. Côté and Anton L. Allahar, Lowering Higher Education: The Rise of Corporate Universities and the Fall of Liberal Education, reviewed by glen a. jones Daniel Coleman and S...

Back to Top