Javascript must be enabled to continue!
Poenotenje pravil o ciljanem političnem oglaševanju v EU
View through CrossRef
Z razvojem digitalnih tehnologij in vse večjo prisotnostjo političnih strank na socialnih omrežjih so se odprla vrata novemu načinu oglaševanja. V večini primerov skrito naši zavesti se je razcvetelo ciljano politično oglaševanje (CPO), ki je osrednja tema tega prispevka. Po prevladujoči definiciji to vključuje prikazovanje posameznikom prilagojenih oglasov o določenem političnem kandidatu z namenom njegovega uspeha na volitvah. EU je prepoznala prednosti takšnega načina oglaševanja, a je hkrati opozorila na potrebo po ureditvi tega področja glede na številne grožnje, ki jih CPO prinaša za posameznike in družbo. S Predlogom uredbe o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju je novembra 2021 začrtala pot k enotnemu urejanju tega vprašanja. Po predstavitvi pojma in vloge CPO v EU se prispevek osredotoča na določbe predlagane uredbe in nasprotujoča si stališča deležnikov na ravni EU, ki bodo vplivala na sprejem in vsebino Predloga.
Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba
Title: Poenotenje pravil o ciljanem političnem oglaševanju v EU
Description:
Z razvojem digitalnih tehnologij in vse večjo prisotnostjo političnih strank na socialnih omrežjih so se odprla vrata novemu načinu oglaševanja.
V večini primerov skrito naši zavesti se je razcvetelo ciljano politično oglaševanje (CPO), ki je osrednja tema tega prispevka.
Po prevladujoči definiciji to vključuje prikazovanje posameznikom prilagojenih oglasov o določenem političnem kandidatu z namenom njegovega uspeha na volitvah.
EU je prepoznala prednosti takšnega načina oglaševanja, a je hkrati opozorila na potrebo po ureditvi tega področja glede na številne grožnje, ki jih CPO prinaša za posameznike in družbo.
S Predlogom uredbe o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju je novembra 2021 začrtala pot k enotnemu urejanju tega vprašanja.
Po predstavitvi pojma in vloge CPO v EU se prispevek osredotoča na določbe predlagane uredbe in nasprotujoča si stališča deležnikov na ravni EU, ki bodo vplivala na sprejem in vsebino Predloga.
Related Results
Jezikovna politika Republike Slovenije in oglaševanje
Jezikovna politika Republike Slovenije in oglaševanje
Namen prispevka je prikazati jezikovno politiko Republike Slovenije v širšem okviru sistema javnofinančnega načrtovanja, ki je povezan z ekonomskim upravljanjem EU in usmerjen v tr...
Poenotenje slovenskega knjižnega jezika v prekmurskih katoliških pridigah prve polovice 20. stoletja
Poenotenje slovenskega knjižnega jezika v prekmurskih katoliških pridigah prve polovice 20. stoletja
V članku preučujem uvajanje osrednjeslovenskega jezika v prekmurske katoliške pridige prve polovice 20. stoletja, ki so poleg publicistike in Mohorjevih knjig predstavljale most me...
Medoddelčna izposoja v slovenskih splošnih knjižnicah
Medoddelčna izposoja v slovenskih splošnih knjižnicah
Dostopnost knjižničnega gradiva in storitev je eno od temeljnih načel splošnih knjižnic, ki ga določajo usmeritve Unescovega manifesta o splošnih knjižnicah in Ifla/Unesco standard...
Prenova kurikularnih dokumentov za nove poti do znanja v razredu in zunaj njega
Prenova kurikularnih dokumentov za nove poti do znanja v razredu in zunaj njega
V zadnjih letih v Sloveniji poteka obsežen proces kurikularne prenove, katerega cilj je prenoviti učne načrte in kataloge znanja v osnovni in srednjih šolah ter kurikulum za vrtce....
Varstvo otrok in agresivne poslovne prakse
Varstvo otrok in agresivne poslovne prakse
Otroci predstavljajo eno izmed najšibkejših skupin tudi v svetu potrošništva, kjer se vsakodnevno srečujejo z raznoraznimi oglasi, ki jih nagovarjajo k nakupu nekega izdelka ali st...
Predsedniški govor kot interakcijski diskurz
Predsedniški govor kot interakcijski diskurz
Prispevek obravnava interakcijske značilnosti predsedniškega govora. Za prepoznavanje sporočevalne vezi med govornikom in naslovnikom se opremo na sistemsko-funkcijski teoretični m...
Ali več pravne države pomeni tudi več socialne države (in manj revščine)?
Ali več pravne države pomeni tudi več socialne države (in manj revščine)?
Za razvito socialno državo, ki (naj) učinkovito preprečuje in odpravlja revščino, je predpogoj delujoča pravna država, oba koncepta pa sta pogojena z zadostno ekonomsko razvitostjo...

