Genetske razlike med istrsko pramenko, bovško ovco in jezersko-solčavsko ovco

Z namenom, da bi ocenili genetsko sorodnost med tremi slovenskimi avtohtonimi pasmami ovc smo proučevali razlike na mikrosatelitnih lokusih: MAF214, OarCP49, OarFCB11, MAF65, McM42, TGLA53, McM527 in OarAE119. Genotipizacija 95 istrskih pramenk (ISP), 272 bovških ovc (B) in 42 jezersko-solčavskih ovc (JS) je pokazala, da so za vse tri pasme večinoma značilni enaki aleli, oz. še več, 12 alelov je pogostih (> 10 %) v vseh treh pasmah. Na vsakem od lokusov smo našli tudi 1–5 privatnih alelov. Osem alelov je bilo specifičnih za ISP, 8 za B in 3 za JS. Korespondenčna analiza in analiza uvrščanja genotipov osebkov v ustrezno pasmo kažeta, da se večina osebkov pasme ISP uvršča v svojo skupino, medtem ko se porazdelitvi B in JS, zaradi več zelo podobnih genotipov v obeh pasmah, delno prekrivata. Ocene genetskih razdalj potrjujejo višjo sorodnost med B in JS (FST = 0,044) kot med ISP in B (FST = 0,064) ali med ISP in JS (FST = 0,075). Okrog 6 % delež variance, ki izhaja iz razlik med pasmami (FST vrednost), kaže, da razlike med pasmami niso prav velike. Menimo, da so rezultati v skladu s hipotezo o skupnem nastanku B in JS iz domače primitivne bele ovce, oz. nastanku ISP iz nekoliko bolj oddaljene pramenke »Zackel« ovce. Šele nadaljnje analize pa bodo lahko osvetlile vplive padovanske in bergamaške ovce, ki sta verjetno sodelovali pri nastanku JS, pa tudi vplive drugih sojev pramenk na ISP.