Pisna kulturna dediščina v slovenskih knjižnicah: izziv za knjižničarsko stroko in za pristojno ministrstvo

IzvlečekNamen: Namen članka je predstaviti pomanjkljivosti pri obravnavi pisne kulturne dediščine v knjižnicah. Pisna kulturna dediščina je izjemnega pomena za slovensko nacionalno identiteto in kulturo, vendar ne knjižničarska stroka ne Ministrstvo za kulturo ne posvečata ustrezne pozornosti njenemu varstvu.Metodologija/pristop: Raziskava je obsegala pregled sodobne obravnave (identificiranja, evidentiranja in ohranjanja) pisne kulturne dediščine v knjižnicah.Rezultati: Odsotnost konceptualnih rešitev in strategij se kaže tako v pomanjkljivih zakonskih rešitvah kot v fragmentarnih poskusih evidentiranja kulturne dediščine, v improviziranju pri uvajanju formatov popisa za posamezne vrste kulturne dediščine, nekonsistentni digitalizaciji knjižničnih fondov in ne nazadnje tudi v nezadostni skrbi za zaščito pisnih kulturnih spomenikov. Gradnja nove zgradbe nacionalne knjižnice se odmika v nejasno prihodnost, medtem ko za ustrezno hranjenje arhivskih izvodov publikacij (kulturnih spomenikov) ni zadostnih sredstev. Priprava nacionalne strategije varstva pisne kulturne dediščine v knjižnicah bi morala biti ena izmed prioritet knjižničarske stroke.Omejitve raziskave: Raziskava predstavlja pregled stanja v letu 2017 in temelji na značilnih primerih.Izvirnost/uporabnost raziskave: Raziskava predstavlja prvi poskus celostnega pregleda obravnave pisne kulturne dediščine, ki jo hranijo slovenske knjižnice in bo omogočala sistematičen pristop k reševanju problematike, povezane z njenim varstvom.