Matija Murko kot predhodnik slovenske slovstvene vede in posrednik pri nastajanju literarne teorije

Članek umesti slovanskega filologa Matijo Murka na intelektualni zemljevid širše regije, v kateri se je gibal. V ta namen opazuje odnose, ki jih je imel tako z mlajšimi slovenskimi slavisti (svojimi učenci) kakor z nekaterimi mednarodnimi sodelavci. Tako na eni strani sledi Murkovemu odnosu z jezikoslovcem Franom Ramovšem in literarnim zgodovinarjem Ivanom Prijateljem, ki sta po prvi svetovni vojni delovala na nedavno ustanovljeni ljubljanski univerzi, s katero je dobila tukajšnja slavistika svoj institucionalni obstoj. Na drugi strani članek obravnava Murkov odnos z jezikoslovcem Romanom Jakobsonom, osrednjim predstavnikom praškega lingvističnega krožka, pri ustanovitvi katerega je igral Murko nezanemarljivo vlogo. Članek se osredotoča na epistemološke bližine in zlasti razhajanja ter na tej podlagi postavi vprašanje, kakšne implikacije ima Murkovo razumevanje slovanske filologije za znanstveno raziskovanje jezika in literature. Z obravnavo Murkovega delovanja, intelektualnih izmenjav in institucionalnih premestitev članek prispeva k rekonstrukciji specifično zgodovinskega prostora Srednje Evrope.