Tuje in prostor

Članek se ukvarja z odnosom tujega in prostora ter proučuje njune naratološke možnosti v potopisih Moscovia Sigismunda (Žige) von Herbersteina in Vermehrte Newe Beschreibung der Muscowitischen vnd Persischen Reyse … Adama Oleariusa. Tuje ne obstaja samo po sebi, pač pa je vedno vezano na znano. Oba pojma sta prostorsko definirana kot nekdo ali nekaj zunaj ali znotraj določenega topološkega reda. S konceptoma gube (Deleuze) in rizoma (Deleuze, Guattari) lahko togo strukturo dvojice tuje–znano razrahljamo in razpremo. Z načelom gubanja pride do izraza pripovedna multiperspektivnost (kulturni, politični, verski in drugi vidiki), ki podčrta relativnost in situacijsko odvisnost tujega. Poleg tega članek prikaže medsebojno povezanost tujega in severa kot prostora zla v izbranih potopisih, ki v diahroni perspektivi doživi določene semantične premike.