Podobe bidermajerske Ljubljane

Monografija prinaša 14 študij o Ljubljani v tridesetih letih 19. stoletja. Podlaga zanje so bila pisma, ki jih je med letoma 1832 in 1840 upokojeni stotnik Franc Franz (1779–1840) iz Ljubljane skoraj vsakodnevno pošiljal Jožefu Kalasancu baronu Erbergu (1771–1843) v Dol pri Ljubljani; transkribirana pisma so izšla v samostojni e-knjigi Pisma Franca Franza baronu Erbergu (1832–1840). Uvodne razprave osvetljujejo življenje in kariero glavnega protagonista oziroma avtorja pisem, stotnika Franca Franza, v nadaljevanju pa prinašajo splošno predstavitev predmarčne Ljubljane ter različnih družbenih slojev v mestu – plemstva, meščanstva in vojaštva. Avtorice in avtorji predstavljajo tudi družabno in kulturno življenje v mestu, zlasti delovanje stanovskega gledališča in prireditve v Kazini, med katerimi je prednjačila tombola. Dotaknejo se tudi potovalnih navad ljubljanskega meščanstva, bolezni in splošnega zdravstvenega stanja ter cerkvenih razmer. Monografijo zaključuje slovenski prevod Franzevih nemških pisem za leto 1836, ko je v Ljubljani pustošila kolera.