Nemško-slovenski stiki v slovenski toponimiji

V prispevku se obravnava osem slovenskih zemljepisnih imen, ki so nastala v medjezikovnem stiku, vendar pri treh to velja le za njihove nemške oblike. Nemci so substituirali ali samo adaptirali slovenska zemljepisna imena, pri čemer so Slovenci v večji ali manjši meri sprejeli nemške oblike svojih imen. Na ta pojav je svoj čas opozoril že Štrekelj, ko je pojasnil krajevno ime Činžat iz slovenskega apel. senožet, mi pa ga ponazarjamo na primerih krajevnih imen Njiverce in Stoperce. Nemci so krajevno ime adaptirali ali prevedli, medtem ko so Slovenci ohranili svojo imensko obliko, ki se je spreminjala v skladu z domačim glasovnim razvojem. Takšen primer predstavljata krajevni imeni Vižmarje in Goriča vas. Imena s podstavo v enem jeziku in priponskimi obrazili v drugem so hibridna ali heteromorfna imena. Ta tip imen je na Slovenskem razmeroma pogosten, npr. Ruperče, Pirniče, Gunclje (nemško osebno ime in slovansko obrazilo -jь) ali Prosnid, Jagnjed (slovenska apelativna podstava in starofurlansko obrazilo -ed). V to kategorijo sodijo tudi krajevna imena Vižinga, Ciringa, Temljine in nemška oblika gorskega imena Šmarna gora, ki se glasi Kallenberg.