ANTON VOVK – KANONIK (1940–1945)

Škof Rožman je Antona Vovka leta 1940 imenoval za kanonika ljubljanskegastolnega kapitlja. Že za študijsko leto 1941/42 ga je nameraval imenovati zanovega rektorja bogoslovnega semenišča, a se je zaradi začetka druge svetovnevojne to premaknilo v leto 1944. Med vojno je Vovk opravljal številne nalogein bil zvest ter dejaven pomočnik škofa, najbolj pa se je angažiral pri pomočištevilnim duhovnikom beguncem, ki so se znašli v Ljubljanski pokrajini. Medvojno se ni opredeljeval glede obeh sovražnih strani v državljanski vojni, je paodločno obsojal in zavračal komunizem. Škof Rožman mu je zaupal tudi nalogopomiritve med duhovniki nasprotujočih si strani, a žal ni bil uspešen. Užival jezaupanje vseh, razen okupatorja, s katerim ni imel stikov. Ob koncu vojne je doživelveliko razočaranje, ker so skoraj vsi bogoslovci odšli v begunstvo, v tednihpo koncu vojne pa je sodoživljal kaos in grožnje novih oblastnikov.