Metajezikovna razsežnost morfologije nenormirane francoščine

Članek, ki se umešča med t. i. leksematske (ang. word/lexeme-based) pristope k besedotvorju, proučuje najznačilnejše morfološke postopke, ki bogatijo besedišče slenga francoskih predmestij: preobračanje zlogov (fr. verlanisation), krajšanje (fr. troncation), podvajanje zlogov (fr. réduplication) in dodajanje psevdopripon (fr. pseudo-suffixation). Vsi ti postopki sodijo v sfero t. i. zunajgramatikalne morfologije in temeljijo na aplikaciji različnih metajezikovnih operacij, ki na nesistematičen način posegajo skoraj izključno na formalno plat jezikovnega znaka. V prvem delu analiziram morfološke operacije predmestnega slenga glede na različne kriterije, ki gramatikalno morfologijo ločijo od zunajgramatikalne, v prvi vrsti seveda operacije metajezikovnega značaja. V drugem delu te operacije analiziram glede na različne vrste jezikovnih omejitev (ang. constraints, fr. contraintes) (morfofonološke, morfološke in leksikalne), tako tiste, ki so značilne zgolj za francoščino, kot tiste univerzalnejše.