Javascript must be enabled to continue!
Kako lahko v umetnosti in teoriji interpretiramo (ne več) dramske tekste in gledališče?
View through CrossRef
Razprava izhaja iz teorij Gerde Poschmann o ne več dramskem tekstu za gledališče, Bruna Tackelsa o pisavah odra, Anne Monfort o neodramskem, inestetičnih premis Alaina Badiouja ter seveda postdramskega Hans-Thiesa Lehmanna z namenom raziskati procese nevarnih razmerij med dramatiko in gledališčem na telesih dramskega ali nedramskega besedila kot mejnega področja, pripadajočega tako polju literature kot gledališča na eni strani; na drugi strani pa gledališkega ali uprizoritvenega dela kot »interpretacije« dramskega ali literarnega in specifičnega prevajanja literarne v performativno dimenzijo. Pri detekciji posebnosti drame in gledališča, pa tudi širše uprizoritvenih in literarnih praks v teoriji in umetnosti, reinterpretira in uporabi eklektična orodja, ki jih ponujajo literarna in uprizoritvene vede, ta orodja pa aplicira na korpuse sodobne dramske ali ne več dramske besedilne in uprizoritvene prakse (Simona Semenič, Milena Marković, Tim Crouch, Oliver Frljić, Katarina Morano in Žiga Divjak, Anja Hilling, Wajdi Mouawad, Dino Pešut in She She Pop) kot so se formirale in transformirale v dveh desetletjih 21. stoletja.
Title: Kako lahko v umetnosti in teoriji interpretiramo (ne več) dramske tekste in gledališče?
Description:
Razprava izhaja iz teorij Gerde Poschmann o ne več dramskem tekstu za gledališče, Bruna Tackelsa o pisavah odra, Anne Monfort o neodramskem, inestetičnih premis Alaina Badiouja ter seveda postdramskega Hans-Thiesa Lehmanna z namenom raziskati procese nevarnih razmerij med dramatiko in gledališčem na telesih dramskega ali nedramskega besedila kot mejnega področja, pripadajočega tako polju literature kot gledališča na eni strani; na drugi strani pa gledališkega ali uprizoritvenega dela kot »interpretacije« dramskega ali literarnega in specifičnega prevajanja literarne v performativno dimenzijo.
Pri detekciji posebnosti drame in gledališča, pa tudi širše uprizoritvenih in literarnih praks v teoriji in umetnosti, reinterpretira in uporabi eklektična orodja, ki jih ponujajo literarna in uprizoritvene vede, ta orodja pa aplicira na korpuse sodobne dramske ali ne več dramske besedilne in uprizoritvene prakse (Simona Semenič, Milena Marković, Tim Crouch, Oliver Frljić, Katarina Morano in Žiga Divjak, Anja Hilling, Wajdi Mouawad, Dino Pešut in She She Pop) kot so se formirale in transformirale v dveh desetletjih 21.
stoletja.
Related Results
MIGRACIJE IN VARNOST NA STARI CELINI
MIGRACIJE IN VARNOST NA STARI CELINI
Dve leti mineva od evropske migrantske krize. Jeseni 2015 je Evropo preplavil begunski val, kakršnega nismo pričakovali in si ga nismo znali predstavljati. Presenetil nas je v vseh...
Adherence and Blocking of Candida Albicans to Cultured Vaginal Epithelial Cells: Treatments to Decrease Adherence
Adherence and Blocking of Candida Albicans to Cultured Vaginal Epithelial Cells: Treatments to Decrease Adherence
Background. Pathogenesis of mucosal microorganisms
depends on adherence to the tissues they colonize and infect. For
...
Formati in potenciali lokalne »male
umetnosti«
Formati in potenciali lokalne »male
umetnosti«
Članek se osredotoča na pojave, razvoje in potenciale male umetnosti (kleinkunsta) v
slovenskem prostoru. Mala umetnost kot forma umetniškega odziva, ki prek raznolikih
uprizoritve...
Likovno ustvarjanje po navodilih umetnika skozi umetno inteligenco
Likovno ustvarjanje po navodilih umetnika skozi umetno inteligenco
Nove tehnologije nam omogočajo vstop v svetove, kjer se lahko pogovarjamo z mojstri umetnosti, kot so Rembrandt, Picasso ali Monet. V teh svetovih lahko iz prve roke izvemo skrivno...
Danilo Pejović – učitelj mišljenja
Danilo Pejović – učitelj mišljenja
Iako ne jedini, Danilo Pejović pokazao je kako je bilo moguće misliti drugačije, otvarati perspektive, otvarati se budućem, izlazeći iz marksističke kabanice kojom smo gotovo svi b...
MULTISTABILNE MREŽE TOPOLOŠKIH DEFEKTOV
MULTISTABILNE MREŽE TOPOLOŠKIH DEFEKTOV
Topološki defekti se pojavijo ob faznih prehodih, pri katerih pride do zloma simetrije in so vseprisotni v naravi. Okolje, v katerem jih najlažje lahko preučujemo, so nematski teko...
Fenomenološka razpravljanja o uprizoritveni umetnosti
Fenomenološka razpravljanja o uprizoritveni umetnosti
Fenomenologija je relativno mlada filozofska veja, ki se šele od 20. stoletja ukvarja z razlago sveta. Najvidnejši začetnik fenomenološke misli je prav gotovo Edmund Husserl, med t...
Zakaj sploh še gledališče in ne raje nič?
Zakaj sploh še gledališče in ne raje nič?
Ko je sodobno gledališče v 20. stoletju prehajalo med identitetnimi opredelitvami, ni slutilo, da se bo že v naslednjem stoletju primorano vprašati o (ne)gotovosti svojega obstoja....

