Poti, ki smo jih prehodili, in tiste, ki jih še moramo

V članku obravnavam prenovo učnih načrtov v osnovnih šolah in gimnazijah. V prvem delu na kratko povzemam tri temeljne koncepte, ki smo jih vključili v Izhodišča za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji, tj. splošno izobrazbo, znanje ter aktivnost učencev in dijakov, nato pa tudi usmeritve, ki jih izhodišča vsebujejo glede strukture učnih načrtov. V prispevku ugotavljam, da proces prenove ni povsem sledil intencam izhodišč, zlasti zaradi časovnih in drugih omejitev, ki so izhajale iz Načrta za okrevanje in odpornost, pa tudi zaradi šolskopolitičnih odločitev, povezanih s širšimi reformnimi procesi. Smo na točki, ko je Strokovni svet za splošno izobraževanje določil večino prenovljenih učnih načrtov, ki so zdaj po vertikali osnovne šole in gimnazije konceptualno in strukturno poenoteni in vsebujejo opredelitev predmeta, učne cilje (urejene po temah in sklopih) ter standarde znanja. Predlagam, da se v procesu uvajanja učnih načrtov v prakso zagotovi ustrezno usposabljanje učiteljev, primerjalno analizo med prejšnjimi in prenovljenimi učnimi načrti, dostop do pregledne tiskane verzije učnih načrtov in ločeno do didaktičnih priporočil, zlasti pa, da se v procesu uvajanja sistematično pridobi mnenja učiteljev in drugih relevantnih strokovnjakov o ustreznosti prenovljenih dokumentov ter se jih tudi smiselno upošteva pri končni redakciji.