Življenjepisi Borisa Pahorja

Po krajšem terminološkem premisleku o življenjepisju kot krovnem terminu za področje akademskega raziskovanja življenjskih zgodb v članku analiziram pet neliterarnih, v knjižni obliki in v slovenščini dostopnih življenjepisov Borisa Pahorja, slovenskega pisatelja z italijanskim državljanstvom. Njegova življenjska pot je postala predmet biografskega raziskovanja zlasti v zadnjih desetletjih, ko se je povečalo zanimanje za njegovo delo v Sloveniji in tujini. Poleg splošnega strukturnega in vsebinskega orisa posameznih biografij se v članku ukvarjam zlasti z vprašanji, koliko so ta dela konstruirana v kontekstu razumevanja položaja slovenske manjšine v Italiji, koliko gre v njih za samospoznavanje oziroma za razumevanje Drugega, kakšna je avtorska funkcija v njih in kakšne so njihove temeljne značilnosti z vidika življenjepisnih žanrov. Pri tem opisujem njihovo žanrsko hibridnost in ugotavljam, da je, z dvema izjemama, avtorska funkcija v njih dialogizirana, biografirani subjekt pa izmuzljiv in fluiden, čeprav dosleden v uveljavljanju svoje nacionalne identitete.