Javascript must be enabled to continue!
»S smrtjo se odnos spremeni, ne pa uniči«: življenje in teologija Guyja Lafona
View through CrossRef
Guy Lafon, francoski teolog, duhovnik, dober človek, ponosen kristjan in prijatelj Slovencev, je za covidom-19 v devetdesetem letu starosti umrl 16. aprila 2020 v Parizu. Nekdanji študent École normale supérieur je kot profesor teologije deloval na Katoliškem inštitutu v Parizu. Veliko število knjig in člankov, ki jih je napisal, predstavlja njegovo posebno teološko misel, ki temelji na medosebnem odnosu, v katerem človek lahko prepozna odnos do Boga. Srčiko relacijske teorije najdemo v knjigi Le Dieu commun, ki je izšla leta 1981. V središču njegovega razmišljanja je vera, ki temelji na evangeljskem razodetju. V zadnjem obdobju raziskovanja se je osredotočil na razlaganje božje besede z vidika relacijske opredelitve človekovega bivanja: živeti pomeni, biti v odnosu; zunaj odnosa ni življenja. Njegovi učenci ohranjajo in razvijajo tako imenovani Lafonov način razmišljanja.
Title: »S smrtjo se odnos spremeni, ne pa uniči«: življenje in teologija Guyja Lafona
Description:
Guy Lafon, francoski teolog, duhovnik, dober človek, ponosen kristjan in prijatelj Slovencev, je za covidom-19 v devetdesetem letu starosti umrl 16.
aprila 2020 v Parizu.
Nekdanji študent École normale supérieur je kot profesor teologije deloval na Katoliškem inštitutu v Parizu.
Veliko število knjig in člankov, ki jih je napisal, predstavlja njegovo posebno teološko misel, ki temelji na medosebnem odnosu, v katerem človek lahko prepozna odnos do Boga.
Srčiko relacijske teorije najdemo v knjigi Le Dieu commun, ki je izšla leta 1981.
V središču njegovega razmišljanja je vera, ki temelji na evangeljskem razodetju.
V zadnjem obdobju raziskovanja se je osredotočil na razlaganje božje besede z vidika relacijske opredelitve človekovega bivanja: živeti pomeni, biti v odnosu; zunaj odnosa ni življenja.
Njegovi učenci ohranjajo in razvijajo tako imenovani Lafonov način razmišljanja.
Related Results
Dragojla, Ivana, Mani – subverzija kao dijalog?
Dragojla, Ivana, Mani – subverzija kao dijalog?
U radu se razmatraju dnevnički zapisi dviju hrvatskih autorica, Dragojle Jarnević
(1812. – 1875.) i Ivane Brlić-Mažuranić (1874. – 1938.) te autobiografski roman
Fališ mi u proljeć...
Crkva i mediji
Crkva i mediji
Mogu li mediji ubiti vjeru? Kakav je međusobni odnos Crkve i medija? Kakav treba biti odnos dvaju subjekata koji su usmjereni prema većem broju korisnika? Treba li uopće postojati?...
EGZODUS KAO APORIJA POSTMODERNOGA STANJA
EGZODUS KAO APORIJA POSTMODERNOGA STANJA
Ako, prema Lyotardu, Auschwitz možemo razumjeti kao paradigmatsko ime za tragično nedovršenje moderne, onda se Džungla može razumjeti kao paradigmatsko ime za farsičnu dovršenost p...
Correspondences Between Fichte’s Worldviews and World Ages Based on the Fivefold Synthesis of WL-1804-II
Correspondences Between Fichte’s Worldviews and World Ages Based on the Fivefold Synthesis of WL-1804-II
Na temelju peterostruke sinteze Fichteova Wissenschaftslehre-1804-II ispitujem implicitnu logičku nužnost i svjetsko-planskih epoha i svjetonazora u dvama djelima post-jenskoga raz...
Viktor Vrbnjak (1934–2005)
Viktor Vrbnjak (1934–2005)
Deveti zvezek zbirke Osebnosti se osredotoča na življenje, delo in zapuščino Viktorja Vrbnjaka, slavista, arhivista in zgodovinarja, ki je v prvi polovici 20. stoletja s svojim pog...
Življenje našega svetega očeta Teodora, opata iz Sikeona
Življenje našega svetega očeta Teodora, opata iz Sikeona
Delo Življenje svetega Teodora iz Sikeona spada med narativna hagiografska dela o svetnikih. Prevod Kristijan Šinkec....
Življenje Marije kot zgled poznosrednjeveške marijanske hagiografije v Razodetjih Brigite Švedske
Življenje Marije kot zgled poznosrednjeveške marijanske hagiografije v Razodetjih Brigite Švedske
V razvoju krščanske hagiografije je že od drugega stoletja dalje imela posebno mesto Jezusova mati Marija, zanimanje za njeno življenje pa se je še povečalo v srednjeveški pobožnos...
Podobe bidermajerske Ljubljane
Podobe bidermajerske Ljubljane
Monografija prinaša 14 študij o Ljubljani v tridesetih letih 19. stoletja. Podlaga zanje so bila pisma, ki jih je med letoma 1832 in 1840 upokojeni stotnik Franc Franz (1779–1840) ...

