Javascript must be enabled to continue!
Traduire l’Europe
View through CrossRef
Evropa je večjezična, ne glede na način, kako jo definiramo (geografsko, kulturno, politično). Vprašanje »prevajanja Evrope« nas torej nujno vodi k različnosti jezikov, med katerimi ne sme noben veljati kot izhodiščni za druge.
V prvem delu se Yves Chevrel sprašuje, ali prevajanje Evrope ne pomeni morda poskus prevajanja sebe kot Evropejca. Naslanjajoč na odlomek iz Kafkovega Dnevnika, opremljenega z opombami Milana Kundere, dokazuje, da književnosti »malih narodov«, šele s tem, ko se uvrstijo v širši evropski kontekst, najdejo najboljšo priložnost, da se jih spozna in da se uveljavijo.
Želja po prepoznavanju, po prevajanju sebe kot Evropejca, nas vodi do tega, da bi radi videli, kako drugi Evropejci prevajajo sebe in sporočajo svojo vizijo Evrope. Yves Chevrel tu navaja primer zanimivega uredniškega projekta, učbenika Zgodovine Evrope in sveta po letu 1945, ki so ga skupaj pripravili nemški in francoski zgodovinarji in ga leta 2006 izdali v nemški in francoski različici z istimi dokumenti in razporeditvijo strani. Ali se lahko takšna izkušnja ponovi in razširi na druga obdobja? Doba, ki je v Sloveniji znana kot »preseljevanje narodov« in v Nemčiji kot »Völkerwanderung«, francosko zgodovinopisje imenuje »invasions barbares« – invazija barbarov. Za zgodovino Evrope ni evropskega modela.
Zadnji del se dotika branja literarnih del v prevodu, ki jih skuša Yves Chevrel rehabilitirati. Izhajajoč iz misli Wilhelma von Humbolta, ki je razlikoval pojma »das Fremde« in »die Fremdheit«, primerja prevode v različnih jezikih, kar omogoča boljše razumevanje različnih pristopov k istemu delu. Naslov romana Na Drini ćuprija Iva Andrića, ki se v slovenščini glasi Most na Drini, je v francoščini Le Pont sur la Drina, pa tudi Il est un pont sur la Drina. Različno pojmovanje evangelijske parabole o izgubljenem sinu je razvidno v naslovu slovenskega prevoda Gidovega dela Vrnitev izgubljenega sina (Retour de l’enfant prodigue). Chevrel ta del zaključuje z dvema citatoma Alberta Camusa in Virginie Woolf, ki poudarjata bogastvo evropske literarne dediščine.
Evropa razmišlja v več jezikih, Evropa je celina prevajanja. Prevajanje posreduje, daje na razpolago, kliče k izmenjavi. Prevod je eden izmed veziv Evrope.
Title: Traduire l’Europe
Description:
Evropa je večjezična, ne glede na način, kako jo definiramo (geografsko, kulturno, politično).
Vprašanje »prevajanja Evrope« nas torej nujno vodi k različnosti jezikov, med katerimi ne sme noben veljati kot izhodiščni za druge.
V prvem delu se Yves Chevrel sprašuje, ali prevajanje Evrope ne pomeni morda poskus prevajanja sebe kot Evropejca.
Naslanjajoč na odlomek iz Kafkovega Dnevnika, opremljenega z opombami Milana Kundere, dokazuje, da književnosti »malih narodov«, šele s tem, ko se uvrstijo v širši evropski kontekst, najdejo najboljšo priložnost, da se jih spozna in da se uveljavijo.
Želja po prepoznavanju, po prevajanju sebe kot Evropejca, nas vodi do tega, da bi radi videli, kako drugi Evropejci prevajajo sebe in sporočajo svojo vizijo Evrope.
Yves Chevrel tu navaja primer zanimivega uredniškega projekta, učbenika Zgodovine Evrope in sveta po letu 1945, ki so ga skupaj pripravili nemški in francoski zgodovinarji in ga leta 2006 izdali v nemški in francoski različici z istimi dokumenti in razporeditvijo strani.
Ali se lahko takšna izkušnja ponovi in razširi na druga obdobja? Doba, ki je v Sloveniji znana kot »preseljevanje narodov« in v Nemčiji kot »Völkerwanderung«, francosko zgodovinopisje imenuje »invasions barbares« – invazija barbarov.
Za zgodovino Evrope ni evropskega modela.
Zadnji del se dotika branja literarnih del v prevodu, ki jih skuša Yves Chevrel rehabilitirati.
Izhajajoč iz misli Wilhelma von Humbolta, ki je razlikoval pojma »das Fremde« in »die Fremdheit«, primerja prevode v različnih jezikih, kar omogoča boljše razumevanje različnih pristopov k istemu delu.
Naslov romana Na Drini ćuprija Iva Andrića, ki se v slovenščini glasi Most na Drini, je v francoščini Le Pont sur la Drina, pa tudi Il est un pont sur la Drina.
Različno pojmovanje evangelijske parabole o izgubljenem sinu je razvidno v naslovu slovenskega prevoda Gidovega dela Vrnitev izgubljenega sina (Retour de l’enfant prodigue).
Chevrel ta del zaključuje z dvema citatoma Alberta Camusa in Virginie Woolf, ki poudarjata bogastvo evropske literarne dediščine.
Evropa razmišlja v več jezikih, Evropa je celina prevajanja.
Prevajanje posreduje, daje na razpolago, kliče k izmenjavi.
Prevod je eden izmed veziv Evrope.
Related Results
Interpréter et traduire la demande d'asile : quel travail psychique ?
Interpréter et traduire la demande d'asile : quel travail psychique ?
Résumé Demander l’asile suppose d’avoir quitté le lieu de l’origine. Cela implique de se confronter à de nouveaux espaces. Dans cette expérience de rupture et d’attente, les demand...
Kofi Annan on an Immigration Strategy for Europe
Kofi Annan on an Immigration Strategy for Europe
In his September 2002 report to the United Nations General Assembly, Secretary‐General Kofi Annan identified migration as a priority issue for the international community. Subseque...
African Americans in Europe
African Americans in Europe
African Americans have an extensive history and continuing presence in Europe. This reflects the artistic, cultural, and intellectual exchanges between the peoples of Europe and th...
La différence des systèmes d’armées de l’Empire ottoman et de l’Empire de Russie : un obstacle à la traduction de la terminologie militaire? L’exemple des termes ottomans : asker, ser-asker, ser-kerde, ser-dâr
La différence des systèmes d’armées de l’Empire ottoman et de l’Empire de Russie : un obstacle à la traduction de la terminologie militaire? L’exemple des termes ottomans : asker, ser-asker, ser-kerde, ser-dâr
Il est souvent difficile de traduire les termes appartenant à des systèmes différents. Mais ces problèmes de traduction ne sont pas toujours insurmontables. Les drogmans qui re...
Les Europe des Européens
Les Europe des Européens
Ce livre rend compte des réflexions d’historiens européens sut la question primordiale de l’identité et de la conscience européennes. Un certain doute vient de saisir les Européens...
Information Security in the Market-Oriented Operation of The "Yixin Europe" China Europe Freight Train Based on Improved ESN Algorithm
Information Security in the Market-Oriented Operation of The "Yixin Europe" China Europe Freight Train Based on Improved ESN Algorithm
In order to improve the scientific of the market-oriented operation mechanism of "Yi-Xin-Europe" China-Europe train, this paper combines intelligent methods to analyze the market-o...
L'Europe dans l'œuvre de Maurice Le Lannou / The theme of Europe in the works of Maurice Le Lannou
L'Europe dans l'œuvre de Maurice Le Lannou / The theme of Europe in the works of Maurice Le Lannou
La question de l'Europe est au coeur de l'oeuvre de Maurice Le Lannou, aussi bien dans de nombreux écrits dont l'ouvrage "Europe terre promise" est à la fois l'aboutissement et le ...


