Svoboda sloga in (ne)svoboda prevajalca na primeru mladinskih del Christine Nöstlinger

Prispevek problematizira (ne)zmožnosti prevajanja sloga na primeru prevodov dveh mladinskih del Christine Nöstlinger v slovenščino. Izbor prevodnih prvin za analizo temelji na sami pojavnosti, kar omogoča kvalitativno analizo kontekstov. Zahteve te analize so narekovale število primerov, pri čemer je izbor reprezentativen. Analiza je potrdila, da se tudi v mladinskih delih Christine Nöstlinger ne moremo izogniti tipičnim prevajalskim problemom jezikovnega para nemščina > slovenščina. Pokazala se je problematičnost metode funkcijsko podobne komunikacijske vrednosti izhodiščnega in ciljnega besedila ter kompenzacije leksikalnih in drugih jezikovnih sredstev. Nadalje je analiza pokazala problem pripisovanja prednosti besedotvornim značilnostim ciljnega jezika pred funkcijsko vrednostjo posameznih struktur ter neupoštevanje specifične rabe določenih struktur. Kot problematično se je pokazalo tudi ohranjanje pluricentričnih razmerij v nemščini na primeru avstriacizmov in različnih kulturnih elementov. Pri tem pa je ravno problem avstriacizmov lahko tudi olajševalna okoliščina pri prevajanju, saj govorimo o jezikovnem in kulturnem transferju ter o ohranjenem kulturnem kontinuumu.