SV. MARJETA MARIJA ALACOQUE V UMETNOSTI NA SLOVENSKEM

Po uvodni predstavitvi ikonografije Srca Jezusovega, povezane z videnji Marjete Marije Alacoque, je na kratko prikazana tipologija Marjetinih upodo-bitev na poti od njenega zgodovinskega do svetniškega lika, ponazorjena z ne-kaj primerki iz evropske umetnosti. Predstavitev slovenskega gradiva združuje kronološki in tipološki vidik. Začenja se z najpogostejšim motivom Jezusove-ga prikazovanja Marjeti (Kamnik, Novo mesto, Celje, Brestanica, Celje), ven-dar prizor na vitrajih obravnava ločeno (Ljubljana, Mengeš, Drežnica), sledijo primerki samostojnega lika mistikinje na oltarjih (Kranjska Gora, Brestanica, Maribor) in skupinski prizor, v katerem s Slovenci časti Srce Jezusovo (Ivan Grohar: Ljubljana in Begunje; Ivan Vavpotič: Brezje). Kljub terensko omejeni raziskavi je razvidno, da so upodobitve na Slovenskem redke, da se pojavijo precej pozno (prva naj bi bila iz leta 1876) in v zelo omejenem časovnem raz-dobju. Gre za dela domačih poznonazarenskih slikarjev (Matija Koželj, Matija Bradaška, Peter Markovič), več primerkov pa je bilo kupljenih tudi pri tujih umetnostnih zavodih, npr. na Tirolskem, v Münchnu, Parizu in Pietrasanti pri Carrari (vitraji, nekaj kipov in relief). Izdelki so večinoma šablonski. Motiv je umetniško zaživel le pri Ivanu Groharju in Ivanu Vavpotiču, pri obeh s poudar-jeno nacionalno noto, osebno pa ga je pozneje interpretiral Tone Kralj (Šturje).