Search engine for discovering works of Art, research articles, and books related to Art and Culture
ShareThis
Javascript must be enabled to continue!

Parménid ali Parmeníd: Pravda, ki sploh ni črkarska

View through CrossRef
Jeziki, ki so grške tujke in imena neposredno ali posredno prevzemali prek latinščine, grška imena praviloma naglašajo po latinsko. Pravilo ima celo v italijanščini veliko izjem, vendar se je v primeru dublet vsaj v akademskih krogih uveljavilo kot norma (t. i. lex Perrottae). Po drugi strani pa je v literarnih prevodih grško naglašanje grških imen pogosto. Prevajalci se h grškemu naglasu ne zatekajo samo metri causa. Često gre za zavestno izbiro, za evokativni, komemorativni vpis imena v njegovem izvornem zvenu. Primeri tega so že pri rimskem epiku Eniju. Dilema torej ni samo pravopisna. V duhu teorije govornih dejanj lahko nezaznamovani latinski naglas povežemo z denotativno, grškega pa s performativno, »obredno« rabo. Avtor prispevka meni, da je v vsakdanji, »sekularni« rabi latinski naglas edina zgodovinsko utemeljena zdravorazumska izbira, v literarnih prevodih pa je treba dopustiti večjo svobodo.
Title: Parménid ali Parmeníd: Pravda, ki sploh ni črkarska
Description:
Jeziki, ki so grške tujke in imena neposredno ali posredno prevzemali prek latinščine, grška imena praviloma naglašajo po latinsko.
Pravilo ima celo v italijanščini veliko izjem, vendar se je v primeru dublet vsaj v akademskih krogih uveljavilo kot norma (t.
i.
lex Perrottae).
Po drugi strani pa je v literarnih prevodih grško naglašanje grških imen pogosto.
Prevajalci se h grškemu naglasu ne zatekajo samo metri causa.
Često gre za zavestno izbiro, za evokativni, komemorativni vpis imena v njegovem izvornem zvenu.
Primeri tega so že pri rimskem epiku Eniju.
Dilema torej ni samo pravopisna.
V duhu teorije govornih dejanj lahko nezaznamovani latinski naglas povežemo z denotativno, grškega pa s performativno, »obredno« rabo.
Avtor prispevka meni, da je v vsakdanji, »sekularni« rabi latinski naglas edina zgodovinsko utemeljena zdravorazumska izbira, v literarnih prevodih pa je treba dopustiti večjo svobodo.

Related Results

Oleksiy Tolochko’s Concept and the Origin of the Short Pravda Russkaia
Oleksiy Tolochko’s Concept and the Origin of the Short Pravda Russkaia
A wide circle of historians, lawyers, and secondary school teachers are interested in the Pravda Russkaia. This review analyses the historiographical situation around the study of ...
Lenin and Pravda, 1912-1914
Lenin and Pravda, 1912-1914
In 1962 a gathering of Soviet historians at the Academy of Sciences chose the fiftieth anniversary of Pravda’s founding to call attention to certain shortcomings in Soviet scholars...
ANTIRELIGIOUS CAMPAIGN OF THE SOVIET POWER DURING LATE 1920S AND "PIONERSKAYA PRAVDA" NEWSPAPER
ANTIRELIGIOUS CAMPAIGN OF THE SOVIET POWER DURING LATE 1920S AND "PIONERSKAYA PRAVDA" NEWSPAPER
Purpose: The article made in the framework of such a new, but dynamically developing trend for post-Soviet historiography, that is the history of Soviet childhood, aims to identify...
Did Feofan Prokopovich Really Write Pravda Voli Monarshei?
Did Feofan Prokopovich Really Write Pravda Voli Monarshei?
A chance archival discovery prompted the question which forms the title of this article. Unfortunately, my attempts to answer the question soon revealed that the attribution to Feo...
Socialist Realism in Pravda: Read All about It!
Socialist Realism in Pravda: Read All about It!
The adoption of "socialist realism" by the first All Union Congress of Soviet Writers (17 August-1 September 1934) was a seminal event in Russian cultural history on a par with Pet...
Primož Repar: Dar osebe: Kocbek, Gosar, Krek
Primož Repar: Dar osebe: Kocbek, Gosar, Krek
V trenutku odhoda Janeza Stanovnika (1922–2020), očeta naroda, ki je izšel iz krščanskega socializma, v večnost je pred menoj obsežno delo Primoža Reparja Dar osebe: Kocbek, Gosar,...
Infiltraciones del pop en el imaginario urbano. El caso de Pravda, la survireuse (Peellaert, Thomas, 1967).
Infiltraciones del pop en el imaginario urbano. El caso de Pravda, la survireuse (Peellaert, Thomas, 1967).
El artículo indaga sobre la conformación del imaginario urbano a través del cómic y muy concretamente en el caso de Pravda, la survireuse (Peellaert,Thomas,1967). Para ello se han ...

Back to Top