Futuristični aeroples in Giannina Censi

Članek obravnava razvoj futurističnega plesa in vlogo Gianninne Censi kot ključne osebnosti te umetniške oblike. Futurizem je kot umetniško gibanje zavračal tradicionalne estetike, zlasti balet in klasični ples, ter si prizadeval za radikalno prenovo plesnih izraznih sredstev. Osrednje zamisli futurističnega plesa so temeljile na negaciji gracioznosti, lepote in simetrije ter na poveličevanju strojev, tehnologije, hitrost in agresivnost. Sočasni razvoj modernega in sodobnega plesa pa je v umetniško formo prinesel koncept svobode, osvoboditve telesa in upor proti družbenim normam, pri čemer je ženskam uspelo dosegati vlogo avtonomnih izvajalk in ustvarjalk. Pionirke, kot so Isadora Duncan, Loïe Fuller in druge, so s svojimi inovacijami v plesu poudarile subjektivnost, samozavest in feministične elemente. Ta dva vpliva sta se zlila v plesalki Gianinni Censi, ki je na področju futurističnega plesa predstavljala edinstveno figuro, saj je s sodelovanjem z F. T. Marinetijem in neposrednim uresničevanjem njegove vizije ustvarila koncept aeroplesa ali aerodanza. Njen ples je temeljil na mehanični, z žensko energijo obarvani gestiki, ki je izražala mehaničnost strojev, hkrati pa je vsebovala tudi erotične elemente in poudarjala žensko telo kot nosilca futuristične tehnologije. S svojo umetniško ekspresijo je zavrnila moški futuristični ideal in vpeljala svojo, žensko subjektivnost, kar je predstavljalo pomemben odklon od tradicionalnih in ideološko sterilnih oblik futurističnega plesa.