Spremembe odraščanja in prehodov v odraslost

Odraščanje je bilo vedno odvisno od družbenih razmer in kontekstov. Prav v zadnjih dveh desetletjih pa so se pojavile velike spremembe v odraščanju in v prehodu iz mladosti v odraslost. Če digitalno omreženje sveta proizvaja novo obliko generacijske in kulturne homogenizacije otrok in mladih, pa močno opazne razlike in neenakosti v življenjskih situacijah povzročajo velike napetosti med mladimi. Cena za protislovja sodobnega odraščanja je vedno več zdravstvenih in psihosocialnih težav med otroki in mladostniki. Opazna posledica tovrstnih psihosocialnih stanj so okrepljeni občutki osamljenosti in socialne izključenosti. Neustrezne možnosti za predelavo stresnih situacij se kažejo tudi v pojavih nasilja med mladostniki. Nasilje postane strategija za reševanje problemov praviloma tedaj, ko ni na voljo drugih vzorcev za obvladanje težav. Posledično se spreminjajo tudi prehodi v odraslost. Predvsem so ti prehodi vse bolj individualizirani in fragmentirani. Odgovor na vse težji, nejasen in negotov prehod iz mladosti v odraslost je razvoj pasivne, obrambne, difuzne identitete. Zdi se, da se premikamo v smer enostranskega razvoja infantilne odraslosti, zazrte vase in zanemarjamo pomembne probleme skupnosti. Vse to ustvarja nekakšen množičen kulturni narcisizem, ki so ga še pred desetletji imeli za osebnostno motnjo. Danes pa prav taka narcisistična osebnost najbolje uspeva v sodobnem svetu. Vzroki tovrstnega narcisizma ležijo v sodobni potrošniški družbi, ki ima seveda interes, da narašča populacija odraslih s šibkim jazom ter z dobro razvitimi nezavednimi impulzi, predvsem s težnjo po neposredni in takojšnji zadovoljitvi želja.