Učinek notranjih delov kontekstnih likov na Ebbinghausovo iluzijo

Pri Ebbinghausovi iluziji pride do precenjevanja velikosti osrednjega lika, kadar je obdan z manjšimi liki, in do podcenjevanja njegove velikosti, kadar je obdan z večjimi liki. V raziskavi smo ugotavljali, ali na iluzijo vplivajo tudi dodatni liki znotraj kontekstnih likov. Osrednji kvadrat smo obdali z dvema vrstama likov, tj. z večjimi in manjšimi liki, ki so bili bodisi kvadrati bodisi krogi bodisi niso bili predvajani. V pogojih, ko so bili predvajani tako večji kot manjši liki, so bili slednji dodani v notranjost večjih likov. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo prilagajanja. Rezultati so pokazali, da je bila zaznana velikost osrednjega kvadrata večja v primerih, ko je bil Ebbinghausov prikaz predvajan na levi strani zaslona, kot takrat, ko je bil predvajan na desni strani. Ko so bili predvajani samo večji kontekstni liki, je bila velikost osrednjega lika pričakovano podcenjena, ko so bili predvajani samo manjši kontekstni liki, pa precenjena. Jasno je bil izražen učinek podobnosti - kvadrati so povzročili večjo iluzijo kot krogi - kar kaže, da je na pojav iluzije vplival predvsem učinek kontrasta velikosti. Ko so bili večjim likom dodani manjši, se je podcenjevanje velikosti osrednjega kvadrata zmanjšalo. Čeprav učinkovanje večjih in manjših kontekstnih likov ni bilo povsem aditivno, so rezultati pokazali, da vidni sistem pri presojanju velikosti nekega lika upošteva tako podobne kot različne kontekstne like.